Opredelitev razmerja med bazami podatkov

Skupni izraz, uporabljen pri oblikovanju baz podatkov, je "relacijska baza podatkov", vendar razmerje z bazo podatkov ni enako in ne pomeni, kot navaja ime, razmerje med tabelami. Razmerje baze podatkov se preprosto nanaša na posamezno tabelo v relacijski podatkovni bazi.

V relacijski podatkovni bazi je tabela razmerje, ker shrani razmerje med podatki v obliki stolpca vrstice. Stolpci so atributi tabele, medtem ko vrstice predstavljajo zapise podatkov. Ena vrstica je znana kot tuple za oblikovalce baze podatkov.

Definicija in lastnosti razmerja

Relacija ali tabela v relacijski podatkovni bazi ima določene lastnosti. Najprej mora biti njegovo ime edinstveno v bazi podatkov, tj. Baza podatkov ne more vsebovati več tabel istega imena. Nato mora imeti vsaka povezava nabor stolpcev ali atributov in mora vsebovati niz vrstic, ki vsebujejo podatke. Kot pri imenih tabel, atributi ne morejo imeti enakega imena.

Nato ni mogoče kopirati (ali vrstice) dvojnika. V praksi lahko baza podatkov dejansko vsebuje podvojene vrstice, vendar je treba uporabiti prakse, da bi se temu izognili, na primer uporaba edinstvenih primarnih ključev (v nadaljevanju).

Glede na to, da kozmetika ne more biti dvojnik, iz tega sledi, da mora razmerje vsebovati vsaj en atribut (ali stolpec), ki enolično identificira vsako vrsto (ali vrstico). To je ponavadi primarni ključ. Ta primarni ključ ni mogoče podvojiti. To pomeni, da ni nobenega tupleja lahko enako edinstven primarni ključ. Ključa ne more imeti vrednosti NULL , kar pomeni, da mora biti vrednost znana.

Poleg tega mora vsaka celica ali polje vsebovati eno samo vrednost. Na primer, ne morete vnesti nekaj podobnega kot "Tom Smith" in pričakujte, da baza podatkov razume, da imate ime in priimek; Namesto tega baza podatkov bo razumela, da je vrednost te celice točno tisto, kar je bilo vneseno.

Končno morajo biti vsi atributi - ali stolpci - enake domene, kar pomeni, da morajo imeti isto vrsto podatkov. V eno celico ne morete mešati niti in številke.

Vse te lastnosti ali omejitve služijo zagotavljanju celovitosti podatkov, ki je pomembna za ohranitev natančnosti podatkov.